Napoved za svetovno gospodarstvo: kaže na podobno rast kot lani

Svetovna gospodarska rast naj bi po napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) letos ostala stabilna pri 3,3 odstotka. S tem je IMF za 0,2 odstotne točke izboljšal svojo oktobrsko napoved. Dvig utemeljujejo z večjimi naložbami v tehnologijo, a večja produktivnost umetne inteligence ob trgovinskih napetostih pomeni tudi tveganje za rast.

Če bi se svetovno gospodarstvo letos okrepilo za 3,3 odstotka, bi bil to enak tempo rasti kot lani. Prihodnje leto naj bi se rast po napovedih IMF ustavila pri 3,2 odstotka, kar je enako, kot je IMF napovedoval oktobra.

Svetovna inflacija naj bi letos znašala 3,8 odstotka, potem ko je bila po prvih ocenah lani 4,1-odstotna.

Boljša letošnja napoved za evrsko območje

ZDA naj bi letos beležile 2,4-odstotno, prihodnje leto pa dvoodstotno gospodarsko rast. Letošnjo napoved rasti največjega svetovnega gospodarska je sklad izboljšal za 0,3 odstotne točke, za prihodnje leto pa jo je znižal za 0,1 odstotne točke.

Območju z evrom IMF za letos napoveduje 1,3-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Napoved za letošnje leto je izboljšal za 0,1 odstotne točke, za prihodnje leto pa je ni spreminjal. Nemčija naj bi letos beležila 1,1-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,5-odstotno. IMF je napoved največjemu evropskemu gospodarstvu za letos izboljšal za 0,2 odstotne točke, za prihodnje leto pa je ni spreminjal.

Kitajsko gospodarstvo naj bi prihodnje leto beležilo 4,5-odstotno, leta 2027 pa štiriodstotno gospodarsko rast. IMF je napoved drugemu največjemu svetovnemu gospodarstvu za letos izboljšal za 0,3 odstotne točke, za leto 2027 pa jo je znižal za 0,2 odstotne točke, navaja STA.

Rast poganja tehnologija

Kot je v danes objavljeni napovedi izpostavil IMF, ki ima sedež v Washingtonu, odpornost svetovnega gospodarstva sloni predvsem na nekaj sektorjih, kar kaže na njegovo ranljivost.

“Čeprav se zdi, da se je gospodarstvo otreslo trgovinskih trenj in carinskih motenj iz lanskega leta, to ne pomeni, da vpliva ne bo,” je dejal glavni ekonomist pri IMF Pierre-Olivier Gourinchas. Te izzive je po njegovih besedah zasenčil razcvet naložb v umetno inteligenco in drugo tehnologijo, kar je bilo izrazito predvsem v Severni Ameriki in Aziji.

Ameriški predsednik Donald Trump je od lanske vrnitve v Belo hišo sprožil carinsko ofenzivo tako proti zaveznikom kot konkurentom. Carine so pretresle finančne trge in dobavne verige, predvsem pa povzročile hitro zaostrovanje trgovinskih napetosti.

V zadnjih mesecih so se razmere nekoliko umirile, Trumpova administracija pa je s številnimi državami, tudi Kitajsko, dosegla trgovinske sporazume, še piše STA.